V najnovejših izraelskih vojaških operacijah na območju Gaze je bilo ubitih najmanj deset Palestincev, med katerimi je polovica otrok. Napadi so se osredotočili na območja, ki veljajo za varne cone, vključno s severnim delom enklave, kjer je bila tarča šola Abu Husein. Šola je v času napada služila kot zatočišče za številne razseljene civiliste, ki so tam iskali varnost pred nenehnimi spopadi. Poročila s terena, ki jih je posredoval novinar Osama Abu Rabee, potrjujejo, da so žrtve posledica stopnjevanja napadov, ki se nadaljujejo kljub mednarodnim prizadevanjem za stabilizacijo razmer. Statistični podatki kažejo na izrazito smrtonosno obdobje, saj je bilo od oktobra v povprečju ubitih pet Palestincev na dan, kar dodatno poglablja humanitarno krizo na tem območju. Napad na civilno infrastrukturo, kot so šole in zavetišča, ponovno sproža vprašanja o spoštovanju mednarodnega humanitarnega prava. Izraelske sile kljub poročilom o civilnih žrtvah nadaljujejo z operacijami, ki so v preteklosti že povzročile množično razseljevanje in visoko smrtnost med najranljivejšimi skupinami prebivalstva, predvsem ženskami in otroki.

V bližini predsedniške palače v venezuelski prestolnici Caracas so v ponedeljek zvečer potekali siloviti oboroženi spopadi. Po poročanju tiskovne agencije AFP in spletnega portala Infobae so nad mestom opazili neidentificirana brezpilotna letala, na katera so streljale varnostne sile, slišati pa je bilo tudi številne eksplozije. Razmere v državi so se zaostrile po sobotnem dogodku, ko so ameriške posebne enote zajele in v Združene države Amerike odpeljale dosedanjega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo. V New Yorku so ga v ponedeljek že privedli pred sodišče. Po odhodu Madura je vodenje države kot začasna predsednica prevzela dotedanja podpredsednica Delcy Rodríguez, ki je v ponedeljek uradno zaprisegla po navodilih vrhovnega sodišča. Kljub temu se država sooča z izredno nestabilnostjo, saj na ulicah Caracasa potekajo boji med vojsko in različnimi oboroženimi skupinami. Na družbenih omrežjih so se pojavila ugibanja, da gre za poskus državnega udara proti novi predsednici Rodríguezovi, medtem ko varnostne sile skušajo vzpostaviti nadzor nad strateškimi točkami v prestolnici.

Kuba je uradno potrdila smrt 32 pripadnikov svojih oboroženih sil, ki so padli med ameriško vojaško operacijo v venezuelski prestolnici Caracas. Po navedbah kubanskih oblasti so vojaki izgubili življenja med posredovanjem posebnih enot ameriške vojske Delta Force, kar je kasneje potrdil tudi predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump. Dogodek je povzročil val žalovanja na Kubi, kjer se z državnimi častmi spominjajo svojih padlih borcev. Ameriška operacija, katere cilj je bil domnevno usmerjen proti strukturam v Caracasu, predstavlja novo zaostritev v že tako napetih odnosih med Washingtonom, Havano in Caracasom. Incident neposredno vključuje tuje vojaške sile na ozemlju Venezuele, kar bi lahko imelo širše posledice za regionalno varnost in stabilnost v Latinski Ameriki. Podrobnosti o naravi samega spopada in natančnem mandatu kubanskih enot v Venezueli ostajajo predmet nadaljnjih analiz in poročanj.

Izraelske zračne sile so v ponedeljek in torek izvedle niz napadov na tarče v južnem in vzhodnem delu Libanona, pri čemer so zadela tudi Sidon, tretje največje mesto v državi. V zgodnjih torkovih urah je bil v Sidonu popolnoma uničen trinadstropni trgovski objekt, libanonske oblasti pa poročajo o obsežni gmotni škodi. Napadi so se zvrstili v času povečanih napetosti in le nekaj dni pred napovedanim srečanjem libanonskih uradnikov, na katerem naj bi razpravljali o ključnem vprašanju razorožitve oboroženega gibanja Hezbolah. Libanonska vlada je dejanja ostro obsodila in jih označila za provokacijo pred pomembnimi diplomatskimi pogovori o razorožitvi. Operacije sledijo stopnjevanju nasilja v regiji, ki se je razširilo tudi na Zahodni breg, kjer so izraelske sile med nedavnimi vpadi v begunjska naselja povzročile civilne žrtve. Stopnjevanje vojaških aktivnosti neposredno vpliva na stabilnost bližnjevzhodne regije in otežuje prizadevanja za dosego trajnega premirja.

Po napadu ZDA na Venezuelo in aretaciji Nicolasa Madura je Donald Trump zagrozil še Mehiki, Kolumbiji in Kubi. Napovedal je, da bodo ZDA vodile Venezuelo in da bodo ameriška podjetja vložila milijone dolarjev v obnovo venezuelske infrastrukture.

Administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa je 3. januarja 2026 sprožila obsežno vojaško operacijo proti Venezueli, ki je vključevala zračne napade na strateške cilje v prestolnici Caracas in na vojaške baze po vsej državi. Po poročanju tujih agencij so elitne enote ameriške vojske v koordinirani akciji zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Ameriška stran je operacijo utemeljila kot misijo za pregon ubežnikov in boj proti trgovini z drogami, medtem ko je Maduro pred zajetjem razglasil stanje zunanje nestabilnosti. Napad, ki predstavlja neposreden vojaški poseg na južnoameriška tla, je povzročil precejšnjo materialno škodo na uradnih stavbah in vojaški infrastrukturi, vključno s ključno utrdbo Fuerte Tiuna. Medtem ko ameriška administracija trdi, da je bila akcija nujna za vzpostavitev zakonitosti, kritiki in družbena gibanja dogodek označujejo za akt imperialistične agresije in kršitev mednarodnega prava. Naftni velikan Chevron je že napovedal pripravljenost na sodelovanje v spremenjenih okoliščinah, kar nakazuje na morebitne prihodnje premike v nadzoru nad venezuelskimi energetskimi viri.

Združene države Amerike so izvedle serijo vojaških napadov z bombami in raketami na cilje v Venezueli, kar predstavlja močno stopnjevanje napetosti med državama. Administracija predsednika Donalda Trumpa je operacijo utemeljila z namero, da predsednika Nicolása Madura privede pred sodišče, medtem ko so nekdanji visoki uradniki Bele hiše v izjavah za javnost namignili, da so cilji širši in vključujejo destabilizacijo komunističnega režima na Kubi. Venezuelska vlada je po napadih sporočila, da ameriškim silam ni uspelo ustrahovati prebivalstva in da so uničile le del načrtovanih ciljev. Notranji minister je državljane pozval k zaupanju v vlado. Mednarodna skupnost se je na dogajanje odzvala s kritiko; Mehika je pod vodstvom predsednice Claudie Sheinbaum Pardo ostro obsodila enostransko vojaško posredovanje in ga označila za neposredno kršitev ustanovne listine Združenih narodov. Operacija sledi večmesečnemu stopnjevanju pritiska, vključno s prikritimi operacijami Cie in povečano vojaško prisotnostjo v Karibskem morju. Ameriški uradniki so že v preteklosti venezuelske vojaške strukture povezovali s trgovino z mamilu, kar je služilo kot podlaga za trenutno ofenzivo. Analitiki opozarjajo, da bi ti napadi lahko povzročili širšo regionalno nestabilnost, ki bi neposredno vplivala na varnostne razmere v celotni zahodni polobli.

Venezuelski notranji minister je po vojaških napadih Združenih držav Amerike na cilje v Karibskem morju pozval državljane k zaupanju v vlado Nicolása Madura. Iz Caracasa so sporočili, da Washingtonu s bombardiranjem in raketnimi napadi ni uspelo prestrašiti prebivalstva, obenem pa so ocenili, da so ameriške sile dosegle le del zastavljenih ciljev. Napetosti so se dodatno zaostrile, ko je Washington napovedal namero, da predsedniku Maduru sodi pred ameriškim sodiščem zaradi obtožb o trgovini z drogami in narkoterorizmu. V odziv na ameriško vojaško posredovanje je koalicija Frente de Izquierda Unidad v Argentini pozvala k protestom pred veleposlaništvom ZDA v Buenos Airesu. Leva gibanja dogajanje označujejo za imperialistično agresijo proti Venezueli in pozivajo k množični mobilizaciji v podporo suverenosti države. Incidenti sledijo nizu ameriških operacij proti domnevnim tihotapskim ladjam, ki jih venezuelska stran označuje za poskus prevzema nadzora nad naravnimi viri, predvsem nafto, plinom in zlatom.

Trumpova administracija je operacijo v Venezueli predstavila kot misijo aretacije na podlagi sprožilcev, ki je ciljala na dva ameriška obtožena ubežnika, in trdila, da je tajnost zahtevala, da Kongres ni bil vključen. Naftni gigant Chevron je izjavil, da bo konstruktivno sodeloval s Trumpovo administracijo pri podpori mirnemu prenosu oblasti v Venezueli. Nekdanji kongresnik je napovedal nadaljnje poteze Trumpa, ki bodo razburile njegovo bazo. Novinarka NBC je menila, da bo aretacija Madura škodovala pravnemu postopku proti njemu.

Združene države Amerike so v zgodnjih jutranjih urah v soboto, 3. januarja 2026, sprožile obsežen vojaški napad na cilje v Venezueli. Po poročanju lokalnih virov so ameriška letala bombardirala več vojaških objektov, vključno s kompleksom Fuerte Tiuna v prestolnici Caracas. Napadi so bili usmerjeni tudi na ključno infrastrukturo, med drugim na pristanišče v La Guairi. Prebivalci so poročali o nizkih preletih letal in aktivaciji venezuelske zračne obrambe. Istočasno so ZDA uvedle nove sankcije proti štirim kitajskim podjetjem, ki naj bi bila povezana z venezuelskim režimom. Eskalacija napetosti sledi napovedim iz septembra 2025, ko so ameriški uradniki opozarjali na razširitev operacij proti trgovini z drogami, ki bi lahko vključevale prizadevanja za odstavitvijo predsednika Nicolása Madura. Slednji je že pred meseci kritiziral ameriške vojaške aktivnosti v Karibih in napovedal oborožen upor v primeru agresije.

Ameriški predsednik Donald Trump je sporočil, da so Združene države Amerike izvedle obsežno vojaško operacijo v Venezueli, v kateri naj bi bil zajet predsednik Nicolas Maduro. V prestolnici Caracas je bilo ponoči slišati številne eksplozije, nad mestom pa so letela nizko leteča letala, kar je povzročilo preplah med prebivalstvom. Dim se je dvigal predvsem z območja letališča La Carlota, kjer so bili zabeleženi najsilovitejši napadi. Britanski premier Keir Starmer se je na dogodke odzval z izjavo, da Združeno kraljestvo na noben način ni bilo vključeno v vojaško posredovanje. Starmer je poudaril, da namerava v kratkem govoriti s Trumpom, da bi pridobil uradne podatke in razjasnil dejstva o nočni operaciji. Dogodek pomeni vrhunec večmesečnih napetosti med Washingtonom in Caracasom, ki so se stopnjevale od lanskega septembra. Operacija naj bi bila po nekaterih navedbah usmerjena v boj proti trgovini z drogami in odstranitev Madurovega režima.

Po napadu na Venezuelo se je okrepilo mednarodno obsojanje. Mehiška vlada je javno obsodila vojaške operacije ZDA in pozvala k posredovanju ZN. Republikanski senator Lindsey Graham je nakazal, da ima na muhi že naslednjo tarčo. Nekateri vidni predstavniki MAGA gibanja so ostro kritizirali predsednika Trumpa zaradi napada na Venezuelo, pri čemer so nekateri celo trdili, da je s tem izdal svoje podpornike.

Venezuelske oblasti so po seriji eksplozij, ki so ponoči pretresle prestolnico Caracas, zahtevale nujno zasedanje Varnostnega sveta Združenih narodov. Predsednik Nicolás Maduro je dogodke označil za resen vojaški napad Združenih držav Amerike na venezuelsko ozemlje in prebivalstvo ter v odziv razglasil izredno stanje in splošno mobilizacijo vojaških sil. Napetosti med državama so se stopnjevale že dalj časa, Caracas pa Washington obtožuje neposredne vojaške agresije z namenom destabilizacije režima. Medtem ko podrobnosti o žrtvah in natančnem obsegu škode po eksplozijah še niso v celoti potrjene, je Madurova administracija mednarodno javnost pozvala k obsodbi dejanj, ki jih interpretira kot kršitev suverenosti. Razmere v državi ostajajo izjemno napete, saj je vojska v stanju polne pripravljenosti, diplomatski pritiski v okviru mednarodnih organizacij pa se stopnjujejo.

Združene države Amerike so v zgodnjih jutranjih urah v soboto, 3. januarja 2026, sprožile obsežen vojaški napad na Venezuelo. Po poročanju lokalnih virov so ameriške sile bombardirale več strateških vojaških objektov, vključno z oporiščem Fuerte Tiuna v prestolnici Caracas. Napadi so bili usmerjeni tudi na infrastrukturo v pristanišču La Guaira, kjer so očividci poročali o nizko letečih letalih in aktivaciji protiletalske obrambe. Eksplozije so odjeknile tudi v bližini letališča La Carlota, od koder se je po napadih vil gost dim. Ameriški predsednik Donald Trump je potrdil izvedbo vojaške operacije in hkrati naznanil, da so ameriške sile zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura. Napad predstavlja vrhunec večmesečnih napetosti med državama, ki so se stopnjevale od septembra 2025, ko so ZDA začele krepiti svojo prisotnost v Karibskem morju pod pretvezo boja proti trgovini z drogami. Trenutno še ni uradnih podatkov o številu žrtev ali obsegu gmotne škode na venezuelski strani.

Združene države Amerike so po ukazu predsednika Donalda Trumpa izvedle vojaške napade na cilje v Venezueli. Operacija je sprožila stanje visoke negotovosti v Caracasu, saj venezuelska podpredsednica Delcy Rodríguez v javnem pozivu trdi, da ne pozna trenutnega prebivališča ali zdravstvenega stanja predsednika Nicolása Madura in njegove soproge. Rodríguezova je od ameriških oblasti zahtevala dokaz o življenju, kar nakazuje na morebitno ujetje ali usmrtitev venezuelskega voditelja med napadi. Vojaška akcija predstavlja vrhunec večmesečnih napetosti in ameriških prizadevanj za spremembo režima v tej južnoameriški državi. Stopnjevanje agresije se je začelo z zasegi naftnih tankerjev in vdirom ameriških lovskih letal v venezuelski zračni prostor, kljub prizadevanjem nekaterih ameriških senatorjev, da bi omejili predsednikova pooblastila za vojaško posredovanje brez odobritve kongresa. Trenutne razmere v državi so izjemno napete, saj vladni uradniki nimajo stika z vrhovnim poveljnikom, kar povzroča kaos v državnem aparatu.

Venezuelsko prestolnico Caracas je ponoči pretreslo več močnih eksplozij, ki so bile posledica ameriške vojaške operacije. Po poročanju lokalnih virov in tujih agencij so ameriška letala napadla ključno infrastrukturo v državi, vključno z letališči, vojaškimi objekti in naftnimi rafinerijami. Napadi predstavljajo dramatično zaostritev napetosti med državama, saj gre za neposredno vojaško posredovanje na venezuelskem ozemlju po mesecih stopnjevanja pritiska in sankcij. Čeprav Bela hiša uradno še ni izdala podrobnega sporočila za javnost, sta dva ameriška uradnika potrdila, da je ukaz za napade izdal predsednik Donald Trump. Trump je vojski dal "zeleno luč" za izvedbo kopenskih in zračnih operacij že nekaj dni pred samim začetkom akcije. Kot razlog za vojaško posredovanje je ameriška administracija navedla domnevno destabilizacijo regije s strani režima Nicolása Madura ter njegovo vpletenost v mednarodno trgovino z drogami in kriminalne dejavnosti, ki neposredno ogrožajo Združene države Amerike. Pentagon se na vprašanja novinarjev še ni odzval in je javnost napotil na Belo hišo.

Združene države Amerike so v soboto izvedle obsežne zračne napade na cilje v Venezueli, kar je potrdil neimenovani ameriški uradnik in kasneje na svojem družbenem omrežju Truth Social tudi predsednik Donald Trump. Eksplozije so pretresle glavno mesto Caracas, zlasti južni del mesta v bližini strateško pomembne vojne baze, kjer je prišlo do popolnega izpada električne energije. Napadi so bili usmerjeni tudi na cilje v regijah Miranda, Aragua in La Guaira, kar predstavlja vrhunec večmesečnih napetosti in groženj iz Washingtona. Po navedbah ameriškega predsednika so ameriške sile med operacijo zajele venezuelskega voditelja Nicolása Madura in njegovo soprogo. Trump je napovedal, da bo Maduru, ki ga ameriška administracija že dlje časa obtožuje vpletenosti v trgovino z drogami in korupcijo, sojeno. Razmere v državi ostajajo izredno napete, saj so bili zračni udari izvedeni po obdobju intenzivne mobilizacije venezuelske vojske in civilnih milic, ki so se pripravljale na morebitno ameriško posredovanje.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro je po vrsti eksplozij, ki so ponoči pretresle prestolnico Caracas, razglasil izredne razmere v državi in pozval k splošni mobilizaciji vseh političnih in družbenih sil. Venezuelska vlada je dogodke označila za izjemno resen vojaški napad, za katerega neposredno obtožuje Združene države Amerike. Po uradnih navedbah so bili napadi usmerjeni proti ozemlju in prebivalstvu Venezuele, kar je sprožilo takojšen odziv obrambnih struktur države. Maduro je v uradni izjavi poudaril, da gre za poskus destabilizacije režima s strani Washingtona. Napetosti med državama so se stopnjevale že dlje časa, zadnji dogodki pa predstavljajo vrhunec neposredne konfrontacije. Venezuelske oblasti so aktivirale posebne načrte za mobilizacijo in pozvale državljane k pripravljenosti na obrambo domovine, medtem ko mednarodna javnost z zaskrbljenostjo spremlja dogajanje v regiji.

Združene države Amerike so v zgodnjih jutranjih urah v soboto, 3. januarja 2026, sprožile vojaški napad na Venezuelo. Po dostopnih podatkih so ameriška letala bombardirala več vojaških lokacij, med katerimi je bila tudi ključna utrdba Fuerte Tiuna v prestolnici Caracas. Napadi so bili usmerjeni tudi na strateško infrastrukturo v pristanišču La Guaira, kjer so lokalni prebivalci poročali o nizko letečih letalih in aktivaciji venezuelske zračne obrambe. Eskalacija sovražnosti sledi večmesečnim napetostim in neposredno uresničuje napovedi o morebitnem oboroženem spopadu, na katere je venezuelska vlada pod vodstvom Nicolása Madura opozarjala v mednarodnih institucijah. Venezuelska vlada je napade označila za kriminalno dejanje in agresijo na suverenost države. Poročila o eksplozijah v okolici Caracasa so sprožila mobilizacijo vladajoče poenotene socialistične stranke, medtem ko natančno število žrtev in obseg materialne škode še nista uradno potrjena. Razmere ostajajo izjemno negotove, mednarodna javnost pa z zaskrbljenostjo spremlja dogajanje v regiji.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro je v najnovejšem televizijskem nagovoru sporočil, da je njegova država pripravljena na dialog z Združenimi državami Amerike glede boja proti trgovini z drogami in o morebitnih investicijah v naftni sektor. Madurova ponudba prihaja v času izjemno zaostrenih odnosov med Caracasom in Washingtonom, potem ko je ameriška administracija pod vodstvom Donalda Trumpa potrdila prve neposredne vojaške napade na kopensko infrastrukturo v Venezueli. Maduro je poudaril, da venezuelski obrambni sistem zagotavlja ozemeljsko celovitost države, hkrati pa je skušal pomiriti napetosti z izjavo, da se je s Trumpom v preteklosti osebno pogovarjal le enkrat. Ameriška vlada sicer Madura še vedno obravnava kot vodjo t. i. Kartela sonc (Cartel de los Soles) in mu očita vpletenost v narkoterorizem. Kljub ponujenemu sodelovanju so ZDA v preteklosti že večkrat zavrnile Madurovo legitimnost in okrepile vojaško prisotnost v Karibskem morju. Venezuelski voditelj v svojem zadnjem nastopu ni neposredno potrdil vseh poročil o ameriških zračnih napadih, o katerih so poročali tuji mediji, vendar je opozoril, da bo Venezuela branila svojo suverenost pred morebitno zunanjo agresijo, hkrati pa ostaja odprta za pragmatične gospodarske rešitve, predvsem na področju energetike.

Izraelske oblasti so ukazale izgon 37 mednarodnih humanitarnih organizacij z območja Gaze, med katerimi je tudi priznana organizacija Zdravniki brez meja (Médecins Sans Frontières). Tel Aviv je to potezo utemeljil z obtožbami o domnevnem izkoriščanju humanitarnih okvirov za teroristične namene, vendar konkretnih dokazov za te trditve ni javno podal. Odločitev bo močno prizadela več kot pol milijona ljudi, ki so odvisni od pomoči teh organizacij, zlasti v času ostre zime in obilnega deževja. Humanitarne skupine opozarjajo na uničujoče posledice te prepovedi, ki bi lahko pomenila smrtno obsodbo za stotine tisoč Palestincev v begunskih taboriščih. Kritiki opozarjajo, da gre za poskus popolne osamitve Gaze in odstranitve prič, ki bi lahko poročale o dogajanju na terenu. Medtem ko Izrael trdi, da gre za uveljavljanje novih pravil registracije, mednarodni opazovalci poudarjajo, da gre za stopnjevanje politike, ki onemogoča dostavo osnovnih življenjskih potrebščin civilnemu prebivalstvu.

Ruske sile so v noči na zadnji dan leta 2025 izvedle silovit napad z droni na ukrajinsko pristaniško mesto Odesa. Po navedbah lokalnih uradnikov so ruska brezpilotna letala zadela večstanovanjske zgradbe in poškodovala električno omrežje, kar je povzročilo nove motnje v oskrbi z energijo. V napadu je bilo ranjenih šest oseb, med njimi trije otroci, vključno z malčkom. Napad se je zgodil v času povečanih napetosti in diplomatskih prizadevanj za končanje konflikta. Ukrajinska vojaška administracija je potrdila, da so stanovanjski bloki utrpeli znatno gmotno škodo, na terenu pa so reševalne ekipe, ki pomagajo prebivalcem poškodovanih zgradb. Gre za nadaljevanje ruske strategije ciljanja civilne in energetske infrastrukture pred prihajajočim novim letom. Kljub poročilom o mirovnih pogovorih Rusija ne kaže znakov popuščanja v svoji zračni kampanji. Napadi na Odeso so v zadnjih mesecih postali stalnica, saj mesto predstavlja ključno točko za ukrajinski izvoz in energetsko stabilnost južnega dela države. Najnovejša eskalacija ponovno postavlja pod vprašaj iskrenost namer Moskve pri iskanju diplomatske rešitve.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu predlagal obisk Ukrajine, ki naj bi služil kot ključni korak k dokončni sklenitvi mirovnega sporazuma z Rusijo. Predlog prihaja v obdobju intenzivnih diplomatskih prizadevanj, kjer se Trumpova administracija dejavno vključuje v pogajanja za končanje skoraj štiri leta trajajočega konflikta. Zelenski verjame, da bi Trumpova prisotnost na ukrajinskih tleh lahko pospešila proces in zagotovila trdnejša jamstva za mir. Dogajanje sledi nizu avgustovskih srečanj v Washingtonu, kjer sta se voditelja avgusta 2025 sestala, da bi uskladila stališča glede prihodnosti regije. Čeprav so se v preteklosti pojavljala razhajanja glede pogojev premirja in vojaške pomoči, trenutna retorika kaže na poskus zbliževanja interesov med Kijevom in Belo hišo. Zelenski s tem vabilom stopnjuje pritisk na mednarodno skupnost in obenem išče neposredno potrditev ameriške podpore v ključnem trenutku vojne.

Ukrajinske sile so po navedbah ruskega obrambnega ministrstva izvedle obsežen in koordiniran napad z brezpilotnimi letalniki na območje Moskve. Ruske oblasti trdijo, da so bili droni namenjeni napadu na rezidenco predsednika Vladimirja Putina, kar Kremelj interpretira kot poskus neposrednega udara na srce države. Rusko ministrstvo je objavilo videoposnetek sestreljenega drona, ki naj bi bil modificirana izvidniško-bojna naprava, s čimer želi Moskva v javnosti okrepiti narativ o neposredni ogroženosti najvišjih državnih organov. Kijev se na zadnje obtožbe še ni uradno odzval, vendar pa so tovrstni napadi postali redni del ukrajinske strategije prenašanja vojne na rusko ozemlje. Incident je sprožil ostre odzive v Moskvi, kjer so oblasti dogodek označile za teroristično dejanje. Napad se je zgodil v času povečanih napetosti in pogostih poročil o ukrajinskih operacijah znotraj mednarodno priznanih meja Rusije, ki ciljajo predvsem na vojaško in energetsko infrastrukturo ter prestižne simbole ruske oblasti.

Ruske sile so z bezpilotnimi letalniki izvedle silovit napad na južnoukrajinsko pristaniško mesto Odesa, pri čemer so zadeli stanovanjska naselja in ključno elektroenergetsko omrežje. Po uradnih podatkih lokalnih oblasti je bilo v napadu ranjenih najmanj šest oseb, med katerimi so tudi trije otroci, vključno z malčkom. Napad se je zgodil v času izjemno napetih mirovnih pogajanj, kar dodatno otežuje diplomatska prizadevanja za končanje konflikta. Ukrajinski uradniki poročajo o znatni gmotni škodi na civilni infrastrukturi, kar je povzročilo nove prekinitve pri oskrbi z električno energijo v regiji. Agresivno stopnjevanje zračnih napadov na civilne cilje v Odesi sledi vzorcu sistematičnega uničevanja ukrajinskega energetskega sistema, ki ga Rusija izvaja že več mesecev. Kljub potekajočim pogovorom se intenzivnost spopadov na terenu ne zmanjšuje, Rusija pa s tovrstnimi dejanji povečuje pritisk na ukrajinsko stran sredi pogajalskega procesa.

Palestinsko gibanje Hamas je v uradni izjavi potrdilo smrt petih svojih visokih predstavnikov, ki so bili ubiti med spopadi na območju Gaze. Med potrjenimi žrtvami sta ključna vojaška osebnost Mohamed al-Sinvar, brat nekdanjega vrhovnega vodje Jahje al-Sinvarja, ter prepoznavni tiskovni predstavnik gibanja Hutajfa al-Kahlot, širši javnosti znan pod psevdonimom Abu Obeida. Smrt Abuja Obeide, ki je bil zaradi svojih nastopov z zakritim obrazom eden najbolj prepoznavnih obrazov Hamasa, je bila predmet ugibanj že več mesecev, vendar je skupina šele zdaj uradno priznala njegovo izgubo. Hamas je ob tem napovedal nadaljevanje oboroženega upora proti Izraelu. Potrditev teh smrti predstavlja pomemben udarec vodstveni strukturi gibanja, saj so bili vpleteni posamezniki ključni za operativno vodenje in propagandne dejavnosti skupine v tekočem konfliktu.

Ameriški predsednik Donald Trump je potrdil, da so sile Združenih držav Amerike na božični večer izvedle prvi letalski napad na kopenske cilje znotraj Venezuele. Operacija, ki so jo po nekaterih poročilih izvedle prikrite enote Cie z brezpilotnimi letalniki, je bila usmerjena proti pristaniški infrastrukturi, ki naj bi služila kot ključno prekladališče za preprodajalce drog. Gre za pomembno eskalacijo v primerjavi s prejšnjimi operacijami, ki so bile omejene na prestrezanje ladij na morju, saj so ZDA zdaj prvič neposredno napadle venezuelsko ozemlje v okviru svoje kampanje proti režimu Nicolása Madura in t. i. »narkoteroristom«. Predstavnica družine Trump, Lara Trump, je v javnem nastopu podprla napad in poudarila, da gre za izpolnjevanje volilne volje Američanov glede zagotavljanja varnosti in boja proti mamilom. Po navedbah ameriških uradnikov je bilo oporišče povezano z bando Tren de Aragua, ki jo Washington obravnava kot resno grožnjo nacionalni varnosti. Venezuelski režim pod vodstvom Madura se na dejanja odziva z obtožbami o nelegalni agresiji, medtem ko Trumpova administracija napade utemeljuje kot nujne ukrepe v »vojni proti drogam«, ki vključujejo tudi fentanil kot orožje za množično uničevanje. Ta premik h kopenskim napadom kaže na novo, agresivnejšo fazo ameriške zunanje politike v latinskoameriški regiji.

Ameriški predsednik Donald Trump je potrdil, da so oborožene sile Združenih držav Amerike izvedle prve neposredne zračne napade na kopenske cilje v Venezueli. Operacija, ki naj bi jo s pomočjo brezpilotnih letal izvedla agencija Cia, je bila usmerjena proti ključni logistični infrastrukturi, vključno z velikim pomolom na venezuelski obali. Po navedbah Washingtona so napadeni objekti služili za tihotapljenje prepovedanih drog, medtem ko kritiki opozarjajo, da gre za stopnjevanje napetosti z namenom strmoglavljenja venezuelske vlade. Analitiki poudarjajo, da ti dogodki pomenijo preobrat v ameriški strategiji, saj so se ZDA s pomorskih blokad preusmerile k neposrednim napadom na kopensko ozemlje suverene države. Pojavljajo se resni pomisleki glede morebitnega izbruha širšega vojaškega spopada, saj nekateri viri trdijo, da so primarni motiv za agresivno politiko Trumpove administracije venezuelska nahajališča nafte. Kljub stopnjevanju napetosti predsednik Trump za zdaj ni napovedal napotitve kopenskih enot, vendar so razmere v regiji izjemno nestabilne.

Ameriški predsednik Donald Trump je javno potrdil, da so Združene države Amerike izvedle napade z brezpilotnimi letalniki na pristaniško infrastrukturo v Venezueli. Po besedah predsednika naj bi bil eden izmed objektov popolnoma uničen, medtem ko ameriško obrambno ministrstvo in uradni Caracas o dogodku še nista podala uradnih izjav. Pentagon za zdaj podrobnosti o prvi javno objavljeni vojaški operaciji te vrste na venezueljskih tleh ne razkriva. Napadi so se zgodili v času božičnih praznikov, kar dodatno stopnjuje napetosti v regiji. Operacija predstavlja neposreden prehod od preteklih groženj k aktivni uporabi vojaške sile. Trumpova administracija je že pred meseci okrepila vojaško prisotnost v Karibskem morju, tokratni dogodki pa potrjujejo uresničevanje napovedi o povečanem pritisku na režim Nicolása Madura, ki ga Washington ne priznava več kot legitimnega voditelja države.

Ameriški predsednik Donald Trump je potrdil, da so oborožene sile Združenih držav Amerike izvedle prvi neposredni vojaški napad na kopensko infrastrukturo znotraj venezuelskega ozemlja. Operacija, ki naj bi se odvila v noči na božič, 24. decembra, je bila usmerjena proti obsežnemu pristaniškemu objektu na venezuelski obali, ki so ga po navedbah Washingtona uporabljale transnacionalne kriminalne združbe, predvsem Tren de Aragua, za mednarodno trgovino z drogami. Trump je v izjavi pojasnil, da so ZDA s tem dejanjem zaostrile kampanjo proti t. i. narkoterorizmu, ki jo vodi proti režimu Nicolása Madura. Medtem ko ameriška administracija trdi, da je bil cilj uničenje infrastrukture za prevoz prepovedanih substanc, uradni Caracas do zdaj ni podal podrobnejših informacij o škodi ali morebitnih žrtvah, čeprav poročila nekaterih ameriških medijev, vključno s CNN, omenjajo uporabo brezpilotnih letalnikov v operaciji Cie. Ta napad pomeni kritično eskalacijo, saj so se pretekle ameriške vojaške akcije omejevale na prestrezanje in napade na plovila v mednarodnih vodah Karibskega morja.

Ameriško južno poveljstvo (Southcom) je sporočilo, da so ameriške sile v ponedeljek, 29. decembra 2025, izvedle vojaški napad na čoln v mednarodnih vodah vzhodnega Tihega oceana. V operaciji, ki je bila usmerjena proti domnevnim tihotapcem mamil, sta bila ubita dva moška. Ameriška vojska je ob tem objavila videoposnetek napada, ki prikazuje natančen zadetek plovila. To je že drugi tovrstni smrtonosni napad v manj kot tednu dni na istem območju, kar nakazuje na okrepljeno strategijo Združenih držav Amerike pri prestrezanju narkotikov na morju s pomočjo kinetične sile. Plovilo je bilo po navedbah vojaških virov vpleteno v mednarodno trgovino z drogami, napad pa se je odvil v okviru razširjenih operacij za zagotavljanje varnosti v regiji. Identiteti ubitih oseb in točen izvor plovila za zdaj ostajata neznana.

Kremelj je sporočil, da se po zadnjih diplomatskih prizadevanjih možnosti za sklenitev miru v Ukrajini povečujejo. Kljub optimističnim izjavam iz Moskve pa se razmere na terenu in v diplomatskih krogih ne umirjajo, saj so ruske oblasti poročale o napadu z 91 droni, ki naj bi ciljali rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina. Ruski predsednik je po incidentu ponovno potrdil svojo pripravljenost na nadaljevanje mirovnih pogajanj, ki vključujejo tudi poročila o stikih med ekipo novoizvoljenega ameriškega predsednika Donalda Trumpa in Moskvo. Dogajanje zaznamujejo nasprotujoče si informacije; medtem ko nekateri viri blizu ruskemu vrhu poudarjajo napredek v pogovorih, zahodni analitiki opozarjajo na širjenje konflikta in Putinovo vztrajanje pri vojaških ciljih. Poročilo Bele hiše naj bi vsebovalo podatke o neposredni komunikaciji med Trumpom in Putinom, kar vnaša novo dinamiko v mednarodna prizadevanja za končanje vojne. Ukrajinska stran medtem ostaja previdna, saj ruska stran mir pogosto pogojuje s političnimi in ozemeljskimi koncesijami, ki so za Kijev nesprejemljive.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro je po poročilih o vojaških operacijah Združenih držav Amerike v bližini venezuelske obale pozval k aktivaciji večstranskih mednarodnih mehanizmov. Maduro zahteva preiskavo in sankcioniranje dejanj ameriške vlade, ki jih označuje za imperialistično agresijo. Napetosti so se dodatno zaostrile po navedbah Donalda Trumpa, da so ameriške sile prejšnji teden, natančneje 24. decembra 2025, izvedle napad na večji objekt na venezuelski obali. Kljub Trumpovim trditvam venezuelska vlada uradno še ni potrdila podrobnosti o škodi, medtem ko politični analitiki opozarjajo na vpletenost širših geopolitičnih interesov, vključno z interesi Izraela in vprašanji nacionalne varnosti ZDA. Situacija predstavlja vrhunec večmesečnega stopnjevanja sovražnosti, v katero so vključene tudi ruske in kitajske podpore Madurovemu režimu. Ameriška stran svoja dejanja opravičuje s preganjanjem »narkoteroristov«, kar Caracas ostro zavrača kot kršitev suverenosti.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski se je v letu 2025 že četrtič sestal z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom v rezidenci Mar-a-Lago na Floridi, vendar srečanje ni prineslo želenega napredka pri zagotavljanju varnostnih jamstev ali ekonomske podpore. Kljub Trumpovim napovedim o optimizmu glede hitrega končanja konflikta, analitiki in vojaški strokovnjaki, med njimi poljski general Roman Polko, opozarjajo, da Rusija ne kaže resničnega interesa za mir. Namesto tega naj bi Moskva zasledovala strateški premor za obnovo svojih sil, medtem ko njeni dolgoročni cilji ostajajo nespremenjeni, vključno z vzpostavitvijo marionetne vlade v Kijevu. Zelenski med pogovori z ameriško stranjo vztrajno zavrača kakršne koli ozemeljske koncesije, medtem ko Trumpova administracija pritiska na sprejetje mirovnega načrta, ki bi lahko vključeval nevtralnost Ukrajine. Ruski predsednik Vladimir Putin medtem nadaljuje z vojaškimi operacijami in vztraja pri svojih začetnih vojnih ciljih, kar postavlja Trumpove trditve o pripravljenosti obeh strani na dogovor v negotov položaj. Razmere na terenu in diplomatska togost nakazujejo, da se bo vojna v Ukrajini nadaljevala, saj nobena stran ni pripravljena na bistvena popuščanja.

Med srečanjem Trumpa in Netanjahuja je Trump dejal, da bo ZDA "uničila Iran", če bo ta obnovil jedrske objekte. Obnovil je tudi poziv za pomilostitev Netanjahuja. Predsednik Izraela, Isaac Herzog, je zanikal Trumpovo trditev, da je pomilostitev že "v pripravi". Netanjahu je napovedal, da bo Trump prejel najvišje izraelsko civilno odlikovanje, "Israel Prize", za izjemen prispevek Izraelu in judovskemu narodu.

Med srečanjem s premierjem Netanjahujem je Donald Trump ponovil grožnje Iranu glede jedrskega programa. Izjavil je, da bo ZDA »uničila« Iran, če bo ta obnovil jedrske objekte. Netanjahu naj bi v začetku prihodnjega tedna uradno zaprosil ZDA za pomoč pri nevtralizaciji grožnje iranskih balističnih raket.

Ameriški predsednik Donald Trump je pred srečanjem z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim v Mar-a-Lagu opravil telefonski pogovor z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom. Osrednja tema pogovorov je bila iskanje poti do končanja vojne v Ukrajini, pri čemer Trump trdi, da so pogajanja na dobri poti in da je mirovni dogovor blizu. Bela hiša si prizadeva za vzpostavitev okvira, ki bi zadovoljil obe strani, vendar ostajajo ključne podrobnosti sporazuma še vedno nejasne. Kljub optimizmu ameriške administracije so odnosi med vpletenimi stranmi napeti. Medtem ko Trump poudarja domnevne ruske koncesije, ukrajinska stran izraža previdnost in mestoma razočaranje nad komunikacijskimi kanali med Washingtonom in Moskvo. Pogovori na več ravneh se bodo nadaljevali v prihodnjih dneh, ko bodo skušali uskladiti nasprotujoča si stališča glede ozemeljskih vprašanj in varnostnih jamstev, ki so do sedaj zavirala kakršen koli konkreten premik k premirju.

Ameriški predsednik Donald Trump je v pogovoru za newyorško radijsko postajo WABC potrdil, da so oborožene sile Združenih držav Amerike prejšnji teden izvedle napad na cilje v Venezueli. Gre za prvi neposredni vojaški poseg na venezuelskem kopnem, ki so ga ZDA uradno potrdile od začetka stopnjevanja napetosti v regiji. Po navedbah ameriških medijev je bil napad usmerjen proti infrastrukturi, ki je domnevno povezana s trgovino z mamili. Operacija predstavlja pomembno zaostritev ameriške vojaške dejavnosti v Južni Ameriki, saj so se dosedanje akcije omejevale na prestrezanje ladij v Karibskem morju. Trumpova administracija je venezuelske oblasti že pred tem obtožila vodenja narkoterorističnih kartelov, kar služi kot formalna utemeljitev za uporabo vojaške sile. Napad na kopno Venezuele sledi mesecem stopnjevanja retorike in vojaških vaj v bližini njenih meja, kar povečuje tveganje za širši regionalni konflikt.

Donald Trump je okrepil svoje zunanjepolitične prizadevanja v Ukrajini in Gazi. Medtem je nekdanji republikanski kongresnik Adam Kinzinger izjavil, da je Rusija blizu gospodarskega zloma zaradi izgub v Ukrajini, kar je sprožilo odzive znotraj njegove stranke. Evropske obrambne delnice so padle po poročilih o napredku v mirovnih pogovorih med Trumpom in Zelenskim.

Iranski predsednik Masoud Pezeshkian je izjavil, da je Iran pod pritiskom ZDA, Izraela in nekaterih evropskih držav, ki naj bi Iranu preprečevale razvoj jedrskega orožja. Po njegovih besedah gre za »totálno vojno«, ki je hujša in bolj zapletena od vojne, ki jo je proti Iranu začel Irak. To naj bi privedlo do t.i. dvanajstdnevne vojne pred približno pol leta.

Donald Trump je odprto pozval k odstavitvi Nicolása Madura in zagrozil z nadaljnjimi ukrepi, pri tem pa omenil, da bi bilo za Madura "pametno", da odstopi. ZDA so okrepile pomorsko blokado Venezuele. Medtem pa so se pojavila razhajanja med republikanci glede morebitnega vojaškega posredovanja v Venezueli. Poročali so tudi, da Rusija evakuira družine diplomatov iz države.

Izrael bo, kot kaže, znova poskušal napasti Iran. Premier Netanjahu naj bi med obiskom pri Donaldu Trumpu lobiral za podporo novemu napadu na Iran. Analitiki se strinjajo, da zadnji spopad med Izraelom in Iranom junija lani ni bil zadnji.

Izrael: Premier Netanjahu je blokiral neodvisno preiskavo dogodkov z dne 7. oktobra. Predlog vlade za preiskavo tega masakra je naletel na močan odpor, saj svojci žrtev zahtevajo popolno razjasnitev. Vlada pa se zanaša na komisijo, ki jo nadzoruje sama.

ZDA so uvedle embargo proti Venezueli in grozijo z napadi na tankerje, ki bi zapuščali državo, s ciljem gospodarsko zadušiti državo in izzvati spremembo režima. Donald Trump ni izključil možnosti vojne z Venezuelo in napovedal nadaljnje ukrepe proti tankerjem. ZDA že od prihoda Huga Cháveza na oblast leta 1998 poskušajo strmoglaviti Bolivarsko revolucijo.

Rebelska skupina M23, ki jo podpira Ruanda, je sporočila, da se bo umaknila iz vzhodnokonškega mesta Uvira na zahtevo ameriške administracije. Zavzetje mesta prejšnji teden je v Washingtonu sprožilo zaskrbi glede prihodnosti mirovnih pogovorov. Odločitev je bila sprejeta kmalu po srečanju predsednikov Konga in Ruande.

Predsednik Donald Trump je posredoval v tajsko-kamboški obmejni krizi in po pogovorih z voditelji obeh držav dosegel dogovor o prekinitvi streljanja. Konflikt je izbruhnil kljub nedavnemu mirovnemu sporazumu, podpisanem v Maleziji. Trumpova intervencija odraža njegovo odločno zunanjo politiko.

Ameriške sile so pod Trumpovim ukazom zasegle venezuelski naftni tanker ob obali Venezuele. Opisujejo to kot dramatično zaostritev pritiska na režim Nicolása Madura. Zaseženi tanker je bil povezan s sankcioniranimi naftnimi mrežami, ki vključujejo Venezuelo in Iran. Ameriška vojska je na tanker vdrla s helikopterji, kar so uradniki ZDA upravičili kot napad na nezakonito mrežo za prevoz nafte.

Nova knjiga trdi, da je Izrael v napadih na Libanon leta 2024, vključno z zloglasnim napadom, imenovanem "Operacija Grim Beeper", uporabljal tehnologijo ameriškega podjetja Palantir. Knjiga, biografija izvršnega direktorja Palantirja Alexa Karpa z naslovom "The Philosopher in the Valley: Alex Karp, Palantir, and the Rise of the Surveillance State", tudi navaja, da je Izrael podobno tehnologijo uporabljal tudi pri racijah v Gazi.

Ukrajina je razširila svojo kampanjo proti ruski "senčni floti" in napadla vsaj dva sankcionirana tankerja izven ruskih voda s pomočjo pomorskih dronov Sea Baby. Tarči sta bila tankerja Kairos in Virat. Hkrati je Rusija zavrnila nov predlog ukrajinskega predsednika Zelenskega o "energetskem premirju", ki bi ustavilo napade na energetsko infrastrukturo. Kremelj želi dolgoročni mir, ne le začasne prekinitve ognja. Ukrajina se sooča z najhujšo energetsko krizo doslej, z obsežnimi izpadi električne energije.

Donald Trump je ponovno omenil možnost agresije proti Venezueli in ni izključil napotitve kopenskih sil. To je izjavil v intervjuju za medij Politico, kjer je govoril o svojem odnosu z Evropo in novi doktrini nacionalne varnosti. Medtem je njegov obrambni minister Pete Hegseth pod preiskavo zaradi povzetih umorov na Karibih. V New Yorku in več kot 65 mestih v ZDA so potekali protesti proti Trumpovi administraciji in njeni morebitni vojaški intervenciji v Venezueli. Protestniki so pod sloganom "Ustavite vojno, preden se začne" obsodili imperialistično agresijo v Latinski Ameriki.